Novosti, ki jih prinaša družinski zakonik

• izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih,
• zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka,
• izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih
• poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

Če to zapleteno pravno terminologijo prevedem v življenje družin, ki se razhajajo, potem Družinski zakonik v družinah varuje prav to, česar naj se starši, ki se ločujejo, odgovorno zavedajo: da si naši otroci ne izberejo svojega otroštva, temveč jim ga starši, in da se zaradi ločitve življenje ne konča, temveč je življenje bogatejše zavoljo ljubezni, ki je minila.

Družinski zakonik je področje družinskega prava uredil s številnimi novostmi. Na področju premoženjskih razmerij med zakoncema je bistvena novost ta, da se lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja ali partnerja iz partnerske skupnosti sedaj s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ženitna ali predporočna pogodba) dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega.

Predporočna pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica.

Definicija družine je po novem širša. Družina se sedaj definira kot življenjska skupnost otroka z obema ali z enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka.

Opuščen je pojem roditeljske pravice, saj Družinski zakonik ravno zaradi spremenjene definicije družine namesto tega pojma sedaj uvaja pojem starševske skrbi, ki jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji.

Sodišče ima pristojnost, da lahko o skupni vzgoji in varstvu odloči tudi brez soglasja oziroma sporazuma staršev. Po prej veljavni zakonodaji je bilo mogoče otroka zaupati v skupno varstvo in vzgojo samo na podlagi sporazuma med staršema, Družinski zakonik pa odločitev o skupnem varstvu in vzgoji nad otrokom prepušča sodišču, če sodišče ugotovi, da je takšna odločitev v največjo otrokovo korist.

Izjemnega pomena je novost, da lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke, sodišče pa vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.

Družinski zakonik ne predvideva več soglasja centra za socialno delo za pravne posle, pri katerih otroka zastopajo njihovi starši. Soglasje centra za socialno delo pa bo še vedno potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi, in v primerih, ko bo sodišče odločilo, da se otrok postavi pod skrbništvo.

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče po določbah Družinskega zakonika bližnjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To v praksi pomeni, da bosta starševsko skrb nad otrokom lahko opravljala babica in dedek, brat ali sestra, nečak, teta.

Zakonca, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, bosta lahko razvezo zakonske zveze uredila kar pri notarju v obliki notarske listine. Njun zakon bo razvezan s podpisom notarske listine o razvezi zakonske zveze.

Z uveljavitvijo Družinskega zakonika se je zgodil prenos pristojnosti odločanja iz centrov za socialno delo na sodišča. Sedaj okrožna sodišča odločajo o posvojitvah, rejništvu ter o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka, ki so nujni ukrepi, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja.

Le v primerih, ko bo z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, lahko otroka odvzame center za socialno delo s pomočjo policije. Center za socialno delo pa mora v tako urgentnem primeru pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer mora sodišče odločiti najkasneje v 24 urah.

Družinski zakonik prinaša še eno pomembno novost, in sicer možnost mediacije v družinsko pravnih zadevah tudi pred začetkom in po koncu sodnega postopka in novost uvedbe obveznega predhodnega družinskega svetovanja, ki je uveden zato, da se morda namesto razveze ohrani družina.

S to novostjo je sledil svojemu temeljnemu poslanstvu, ki je koristi otroka, saj želi, da je otrok v sodnem postopku slišan in ne samo viden.